Naredi najboljše naložbe svojega življenja
Zagotovite si že od 2 evrov Japonska Naložba v tuje obveznice
Tečaj
Trenutna vrednost Naložba v tuje obveznice v Japonska je 989,25 milijard JPY. Naložba v tuje obveznice v Japonska se je zmanjšala na 989,25 milijard JPY dne 1. 6. 2024, po tem ko je bila 2,19 Bio. JPY dne 1. 5. 2024. Od 8. 1. 2005 do 22. 6. 2024 je bil povprečni BDP v Japonska 168,08 milijard JPY. Najvišja vrednost vseh časov je bila dosežena dne 18. 9. 2021 z 6,79 Bio. JPY, medtem ko je bila najnižja vrednost zabeležena dne 17. 7. 2021 z −7,83 Bio. JPY.
Naložba v tuje obveznice ·
3 leta
5 let
10 let
25 let
Max
Naložbe v tuje obveznice | |
---|---|
1. 2. 2005 | 267,50 milijard JPY |
1. 3. 2005 | 201,20 milijard JPY |
1. 4. 2005 | 772,98 milijard JPY |
1. 5. 2005 | 847,97 milijard JPY |
1. 6. 2005 | 848,00 milijard JPY |
1. 7. 2005 | 531,18 milijard JPY |
1. 8. 2005 | 135,45 milijard JPY |
1. 9. 2005 | 540,57 milijard JPY |
1. 10. 2005 | 662,32 milijard JPY |
1. 11. 2005 | 314,43 milijard JPY |
1. 12. 2005 | 370,28 milijard JPY |
1. 1. 2006 | 16,50 milijard JPY |
1. 2. 2006 | 169,30 milijard JPY |
1. 3. 2006 | 187,10 milijard JPY |
1. 4. 2006 | 406,60 milijard JPY |
1. 5. 2006 | 292,90 milijard JPY |
1. 6. 2006 | 164,30 milijard JPY |
1. 7. 2006 | 475,73 milijard JPY |
1. 8. 2006 | 727,20 milijard JPY |
1. 9. 2006 | 250,85 milijard JPY |
1. 10. 2006 | 687,10 milijard JPY |
1. 11. 2006 | 434,83 milijard JPY |
1. 12. 2006 | 138,38 milijard JPY |
1. 1. 2007 | 143,25 milijard JPY |
1. 3. 2007 | 18,10 milijard JPY |
1. 4. 2007 | 567,53 milijard JPY |
1. 5. 2007 | 364,05 milijard JPY |
1. 6. 2007 | 416,80 milijard JPY |
1. 7. 2007 | 146,43 milijard JPY |
1. 9. 2007 | 973,13 milijard JPY |
1. 10. 2007 | 484,58 milijard JPY |
1. 11. 2007 | 830,57 milijard JPY |
1. 12. 2007 | 744,85 milijard JPY |
1. 1. 2008 | 594,48 milijard JPY |
1. 2. 2008 | 476,55 milijard JPY |
1. 3. 2008 | 634,20 milijard JPY |
1. 4. 2008 | 529,70 milijard JPY |
1. 5. 2008 | 452,40 milijard JPY |
1. 6. 2008 | 451,30 milijard JPY |
1. 7. 2008 | 211,27 milijard JPY |
1. 8. 2008 | 621,80 milijard JPY |
1. 9. 2008 | 634,20 milijard JPY |
1. 10. 2008 | 192,75 milijard JPY |
1. 11. 2008 | 636,03 milijard JPY |
1. 12. 2008 | 356,90 milijard JPY |
1. 1. 2009 | 443,58 milijard JPY |
1. 2. 2009 | 889,78 milijard JPY |
1. 3. 2009 | 625,30 milijard JPY |
1. 4. 2009 | 894,23 milijard JPY |
1. 5. 2009 | 463,28 milijard JPY |
1. 6. 2009 | 715,98 milijard JPY |
1. 7. 2009 | 256,70 milijard JPY |
1. 8. 2009 | 231,93 milijard JPY |
1. 9. 2009 | 1,66 Bio. JPY |
1. 10. 2009 | 280,15 milijard JPY |
1. 11. 2009 | 505,17 milijard JPY |
1. 12. 2009 | 881,80 milijard JPY |
1. 1. 2010 | 779,00 milijard JPY |
1. 2. 2010 | 414,05 milijard JPY |
1. 3. 2010 | 678,10 milijard JPY |
1. 4. 2010 | 471,00 milijard JPY |
1. 5. 2010 | 938,67 milijard JPY |
1. 6. 2010 | 779,35 milijard JPY |
1. 7. 2010 | 1,07 Bio. JPY |
1. 8. 2010 | 1,08 Bio. JPY |
1. 9. 2010 | 718,10 milijard JPY |
1. 10. 2010 | 584,68 milijard JPY |
1. 11. 2010 | 566,40 milijard JPY |
1. 12. 2010 | 30,10 milijard JPY |
1. 1. 2011 | 514,50 milijard JPY |
1. 2. 2011 | 253,00 milijard JPY |
1. 3. 2011 | 704,63 milijard JPY |
1. 4. 2011 | 314,80 milijard JPY |
1. 5. 2011 | 347,15 milijard JPY |
1. 6. 2011 | 220,00 milijard JPY |
1. 7. 2011 | 225,60 milijard JPY |
1. 8. 2011 | 31,05 milijard JPY |
1. 9. 2011 | 968,80 milijard JPY |
1. 10. 2011 | 866,68 milijard JPY |
1. 11. 2011 | 1,00 Bio. JPY |
1. 12. 2011 | 207,73 milijard JPY |
1. 1. 2012 | 676,70 milijard JPY |
1. 2. 2012 | 884,13 milijard JPY |
1. 3. 2012 | 438,73 milijard JPY |
1. 4. 2012 | 225,05 milijard JPY |
1. 5. 2012 | 527,63 milijard JPY |
1. 6. 2012 | 706,15 milijard JPY |
1. 7. 2012 | 558,47 milijard JPY |
1. 8. 2012 | 555,87 milijard JPY |
1. 9. 2012 | 817,25 milijard JPY |
1. 10. 2012 | 477,33 milijard JPY |
1. 11. 2012 | 238,13 milijard JPY |
1. 12. 2012 | 607,73 milijard JPY |
1. 1. 2013 | 527,70 milijard JPY |
1. 3. 2013 | 737,50 milijard JPY |
1. 4. 2013 | 204,40 milijard JPY |
1. 5. 2013 | 243,90 milijard JPY |
1. 7. 2013 | 731,00 milijard JPY |
1. 8. 2013 | 1,16 Bio. JPY |
1. 9. 2013 | 589,77 milijard JPY |
1. 10. 2013 | 943,50 milijard JPY |
1. 11. 2013 | 492,34 milijard JPY |
1. 12. 2013 | 209,27 milijard JPY |
1. 2. 2014 | 552,70 milijard JPY |
1. 3. 2014 | 153,80 milijard JPY |
1. 4. 2014 | 92,85 milijard JPY |
1. 5. 2014 | 676,95 milijard JPY |
1. 6. 2014 | 1,15 Bio. JPY |
1. 7. 2014 | 404,60 milijard JPY |
1. 8. 2014 | 584,65 milijard JPY |
1. 9. 2014 | 575,83 milijard JPY |
1. 10. 2014 | 413,80 milijard JPY |
1. 11. 2014 | 547,40 milijard JPY |
1. 1. 2015 | 300,95 milijard JPY |
1. 2. 2015 | 326,63 milijard JPY |
1. 3. 2015 | 662,68 milijard JPY |
1. 4. 2015 | 280,70 milijard JPY |
1. 5. 2015 | 819,10 milijard JPY |
1. 7. 2015 | 314,97 milijard JPY |
1. 8. 2015 | 433,40 milijard JPY |
1. 9. 2015 | 849,43 milijard JPY |
1. 10. 2015 | 725,38 milijard JPY |
1. 11. 2015 | 779,53 milijard JPY |
1. 12. 2015 | 183,33 milijard JPY |
1. 1. 2016 | 295,77 milijard JPY |
1. 2. 2016 | 1,45 Bio. JPY |
1. 3. 2016 | 1,47 Bio. JPY |
1. 4. 2016 | 1,07 Bio. JPY |
1. 5. 2016 | 691,97 milijard JPY |
1. 6. 2016 | 720,63 milijard JPY |
1. 7. 2016 | 1,14 Bio. JPY |
1. 8. 2016 | 687,60 milijard JPY |
1. 9. 2016 | 1,29 Bio. JPY |
1. 10. 2016 | 661,57 milijard JPY |
1. 11. 2016 | 394,50 milijard JPY |
1. 12. 2016 | 273,30 milijard JPY |
1. 1. 2017 | 271,45 milijard JPY |
1. 2. 2017 | 48,70 milijard JPY |
1. 3. 2017 | 150,90 milijard JPY |
1. 4. 2017 | 549,95 milijard JPY |
1. 5. 2017 | 924,38 milijard JPY |
1. 6. 2017 | 653,30 milijard JPY |
1. 7. 2017 | 1,00 Bio. JPY |
1. 8. 2017 | 1,01 Bio. JPY |
1. 9. 2017 | 275,80 milijard JPY |
1. 10. 2017 | 125,33 milijard JPY |
1. 11. 2017 | 186,80 milijard JPY |
1. 12. 2017 | 240,00 milijard JPY |
1. 1. 2018 | 388,48 milijard JPY |
1. 2. 2018 | 205,40 milijard JPY |
1. 3. 2018 | 912,97 milijard JPY |
1. 4. 2018 | 763,00 milijard JPY |
1. 5. 2018 | 900,90 milijard JPY |
1. 6. 2018 | 771,05 milijard JPY |
1. 7. 2018 | 452,03 milijard JPY |
1. 8. 2018 | 511,97 milijard JPY |
1. 9. 2018 | 1,01 Bio. JPY |
1. 10. 2018 | 531,70 milijard JPY |
1. 11. 2018 | 1,62 Bio. JPY |
1. 12. 2018 | 798,53 milijard JPY |
1. 1. 2019 | 1,52 Bio. JPY |
1. 2. 2019 | 782,45 milijard JPY |
1. 3. 2019 | 934,20 milijard JPY |
1. 4. 2019 | 884,15 milijard JPY |
1. 5. 2019 | 696,35 milijard JPY |
1. 6. 2019 | 705,22 milijard JPY |
1. 7. 2019 | 758,53 milijard JPY |
1. 8. 2019 | 615,83 milijard JPY |
1. 9. 2019 | 693,70 milijard JPY |
1. 10. 2019 | 788,15 milijard JPY |
1. 11. 2019 | 441,30 milijard JPY |
1. 12. 2019 | 378,70 milijard JPY |
1. 1. 2020 | 1,26 Bio. JPY |
1. 2. 2020 | 1,24 Bio. JPY |
1. 3. 2020 | 2,09 Bio. JPY |
1. 5. 2020 | 237,70 milijard JPY |
1. 6. 2020 | 1,12 Bio. JPY |
1. 7. 2020 | 680,05 milijard JPY |
1. 8. 2020 | 1,19 Bio. JPY |
1. 9. 2020 | 296,43 milijard JPY |
1. 10. 2020 | 810,40 milijard JPY |
1. 11. 2020 | 1,18 Bio. JPY |
1. 12. 2020 | 943,23 milijard JPY |
1. 1. 2021 | 624,10 milijard JPY |
1. 2. 2021 | 753,45 milijard JPY |
1. 3. 2021 | 289,13 milijard JPY |
1. 4. 2021 | 807,70 milijard JPY |
1. 5. 2021 | 575,35 milijard JPY |
1. 6. 2021 | 686,30 milijard JPY |
1. 7. 2021 | 225,60 milijard JPY |
1. 8. 2021 | 659,70 milijard JPY |
1. 9. 2021 | 2,51 Bio. JPY |
1. 10. 2021 | 853,57 milijard JPY |
1. 11. 2021 | 873,65 milijard JPY |
1. 12. 2021 | 458,90 milijard JPY |
1. 1. 2022 | 523,87 milijard JPY |
1. 2. 2022 | 18,00 milijard JPY |
1. 4. 2022 | 10,50 milijard JPY |
1. 5. 2022 | 501,00 milijard JPY |
1. 7. 2022 | 74,90 milijard JPY |
1. 8. 2022 | 992,30 milijard JPY |
1. 9. 2022 | 145,40 milijard JPY |
1. 10. 2022 | 274,25 milijard JPY |
1. 12. 2022 | 527,10 milijard JPY |
1. 1. 2023 | 904,00 milijard JPY |
1. 2. 2023 | 1,19 Bio. JPY |
1. 3. 2023 | 1,81 Bio. JPY |
1. 4. 2023 | 356,50 milijard JPY |
1. 5. 2023 | 1,05 Bio. JPY |
1. 6. 2023 | 438,45 milijard JPY |
1. 7. 2023 | 732,20 milijard JPY |
1. 8. 2023 | 772,40 milijard JPY |
1. 9. 2023 | 1,23 Bio. JPY |
1. 10. 2023 | 411,43 milijard JPY |
1. 11. 2023 | 4,00 milijard JPY |
1. 12. 2023 | 1,17 Bio. JPY |
1. 1. 2024 | 873,33 milijard JPY |
1. 2. 2024 | 975,90 milijard JPY |
1. 3. 2024 | 947,30 milijard JPY |
1. 4. 2024 | 579,87 milijard JPY |
1. 5. 2024 | 2,19 Bio. JPY |
1. 6. 2024 | 989,25 milijard JPY |
Naložba v tuje obveznice Zgodovina
Datum | Vrednost |
---|---|
1. 6. 2024 | 989,25 milijard JPY |
1. 5. 2024 | 2,19 Bio. JPY |
1. 4. 2024 | 579,867 milijard JPY |
1. 3. 2024 | 947,3 milijard JPY |
1. 2. 2024 | 975,9 milijard JPY |
1. 1. 2024 | 873,333 milijard JPY |
1. 12. 2023 | 1,166 Bio. JPY |
1. 11. 2023 | 4 milijard JPY |
1. 10. 2023 | 411,433 milijard JPY |
1. 9. 2023 | 1,225 Bio. JPY |
Podobni makroekonomski kazalniki kot Naložba v tuje obveznice
Ime | Trenutno | Prejšnji | Frekvenca |
---|---|---|---|
🇯🇵 Bilančni izkaz centralne banke | 755,678 Bio. JPY | 760,431 Bio. JPY | Mesečno |
🇯🇵 Denarna masa M2 | 1,255 Brd. JPY | 1,25 Brd. JPY | Mesečno |
🇯🇵 Devizne rezerve | 1,232 Bio. USD | 1,279 Bio. USD | Mesečno |
🇯🇵 Krediti zasebnemu sektorju | 547,503 Bio. JPY | 546,498 Bio. JPY | Mesečno |
🇯🇵 Medbančna obrestna mera | 0,309 % | 0,309 % | frequency_daily |
🇯🇵 Nakupi državnih obveznic | 4,529 Bio. JPY | 5,845 Bio. JPY | Mesečno |
🇯🇵 Naložbe v tuje delnice | −641,7 milijard JPY | −612,9 milijard JPY | frequency_weekly |
🇯🇵 Obrestna mera | 0,25 % | 0,25 % | frequency_daily |
🇯🇵 Obrestna mera za depozite | 0,12 % | 0,12 % | Mesečno |
🇯🇵 Obseg denarja M0 | 114,171 Bio. JPY | 114,791 Bio. JPY | Mesečno |
🇯🇵 Obseg denarja M1 | 1,091 Brd. JPY | 1,088 Brd. JPY | Mesečno |
🇯🇵 Obseg denarja M3 | 1,606 Brd. JPY | 16,013 Brd. JPY | Mesečno |
🇯🇵 Rast kreditiranja | 3 % | 2,6 % | Mesečno |
🇯🇵 Zasebni dolg do BDP | 245,7 % | 242,4 % | Letno |
Neto podatki pokažejo razliko med pridobitvijo in odprodajo dolgoročnih dolžniških vrednostnih papirjev: znak plus označuje neto nakupe tujih vrednostnih papirjev s strani japonskih vlagateljev; znak minus označuje neto prodajo in pritok sredstev na Japonsko. Podatki ne vključujejo Banke Japonske.
Makro strani za druge države v Azija
- 🇨🇳Kitajska
- 🇮🇳Indija
- 🇮🇩Indonezija
- 🇸🇦Savdska Arabija
- 🇸🇬Singapur
- 🇰🇷Južna Koreja
- 🇹🇷Turčija
- 🇦🇫Afganistan
- 🇦🇲Armenija
- 🇦🇿Azerbajdžan
- 🇧🇭Bahrajn
- 🇧🇩Bangladeš
- 🇧🇹Butan
- 🇧🇳Brunej
- 🇰🇭Kambodža
- 🇹🇱Vzhodni Timor
- 🇬🇪Gruzija
- 🇭🇰Hongkong
- 🇮🇷Iran
- 🇮🇶Irak
- 🇮🇱Izrael
- 🇯🇴Jordanija
- 🇰🇿Kazahstan
- 🇰🇼Kuvajt
- 🇰🇬Kirgizistan
- 🇱🇦Laos
- 🇱🇧Libanon
- 🇲🇴Macao
- 🇲🇾Malezija
- 🇲🇻Maldivi
- 🇲🇳Mongolija
- 🇲🇲Mjanmar
- 🇳🇵Nepal
- 🇰🇵Severna Koreja
- 🇴🇲Oman
- 🇵🇰Pakistan
- 🇵🇸Palestina
- 🇵🇭Filipini
- 🇶🇦Katar
- 🇱🇰Šrilanka
- 🇸🇾Sirija
- 🇹🇼Tajvan
- 🇹🇯Tadžikistan
- 🇹🇭Tajska
- 🇹🇲Turkmenistan
- 🇦🇪Združeni arabski emirati
- 🇺🇿Uzbekistan
- 🇻🇳Vietnam
- 🇾🇪Jemen
Kaj je Naložba v tuje obveznice
Investiranje v tuje obveznice: Makroekonomski vplivi in strategije Investiranje v tuje obveznice je ena izmed pomembnih strategij, ki jih vlagatelji uporabljajo za diversifikacijo svojega portfelja in povečanje dobička. Kot spletna platforma za makroekonomske podatke, Eulerpool ponuja podrobne analize in pregled najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na tuje obvezniške trge. Ta članek bo podrobno raziskal vse vidike investiranja v tuje obveznice, od osnovnih konceptov do makroekonomskih učinkov ter strateških pristopov k investiranja. Osnovna definicija tujih obveznic Tuja obveznica je dolžniški vrednostni papir, ki ga izda tuja vlada, podjetje ali druga institucija. Te obveznice so denominirane v tuji valuti in omogočajo vlagateljem, da pridobijo sredstva iz različnih držav ter izkoristijo potencialno višje donose in različne ekonomske razmere na globalni ravni. Tuja obveznica se razlikuje od domače obveznice po tem, da izpostavlja vlagatelje valutnemu tveganju in različnim regulativnim in ekonomskim dejavnikom. Makroekonomski vplivi Gospodarska rast: Ena izmed ključnih prednosti investiranja v tuje obveznice je možnost izkoriščanja gospodarske rasti v različnih državah. Vlagatelji lahko izkoristijo ciklične spremembe v gospodarskih razmerah, pri čemer lahko vlagajo v države, ki izkazujejo močno gospodarsko rast in s tem višje obrestne mere. Obrestne mere: Obrestne mere v različnih državah igrajo ključno vlogo pri določanju donosnosti tujih obveznic. V državah z višjimi obrestnimi merami bodo investitorji običajno našli višje donose, vendar s tem tudi večje tveganje. Nasprotno pa bodo države z nizkimi obrestnimi merami pogosto ponujale nižjo donosnost, vendar manjše tveganje. Valutna tveganja: Tuja obvezniška investicija prinasa tudi valutno tveganje. Premiki v vrednosti tujega valuta napram domači valuti lahko bistveno vplivajo na donosnost investiranja. Investitorji morajo biti pozorni na valutne trende in uporabljati razne strategije za upravljanje valutnega tveganja, kot so valutni terminski posli in opcije. Politična stabilnost: Politična stabilnost in regulativni okvir države močno vplivata na tveganje in donosnost tujih obveznic. Investiranje v države s stabilnim političnim okoljem in predvidljivimi ekonomskimi politikami običajno nosi manjše tveganje, medtem ko vlagatelji v politično nestabilne države lahko čutijo večjo volatilnost in nepredvidljivost. Prednosti investiranja v tuje obveznice Diversifikacija: Ena izmed najpomembnejših prednosti je diversifikacija portfelja. Z razširitvijo portfelja na globalno raven lahko vlagatelji zmanjšajo specifična regionalna tveganja in izkoristijo potencialne priložnosti v različnih gospodarskih in političnih okoljih. Višji donosi: Nekatere države ponujajo višje obrestne mere v primerjavi z domačimi trgi, kar omogoča vlagateljem, da povečajo svoj donos na investicijo. To je še posebej relevantno v obdobjih nizkih obrestnih mer na domačem trgu. Dostop do novih trgov: Investiranje v tuje obveznice omogoča vlagateljem dostop do novo razvijajočih se trgov (emerging markets). Ti trgi pogosto ponujajo višjo rast in potencialne priložnosti za visoke donose, a tudi prinašajo večje tveganje. Tveganja investiranja v tuje obveznice Valutno tveganje: Premiki v deviznih tečajih lahko pomembno vplivajo na donosnost. Oslabela tuja valuta lahko zmanjša vrednost obveznice izražene v domači valuti, kar lahko povzroči izgubo tudi ob siceršnji pozitivni donosnosti obveznice. Politično tveganje: Politična nestabilnost v tujih državah lahko povzroči nepredvidljive spremembe v ekonomskih politikah, ki lahko vplivajo na donosnost in varnost tujih obveznic. Sem sodijo nacionalizacija podjetij, spremembe v davčnih politikah ali uvedba kapitalnih kontrol. Kreditno tveganje: Tako kot domače obveznice, tudi tuje obveznice nosijo kreditno tveganje, ki se nanaša na sposobnost organizacije, ki izda obveznico, da bo svoje obveznosti lahko izpolnila. Likvidnostno tveganje: Nekateri tuji obvezniški trgi lahko trpijo zaradi nizke likvidnosti, kar otežuje prodajo obveznic v primeru potrebe po takojšnji likvidnosti. Strategije investiranja Aktivno upravljanje: Aktivno upravljanje portfelja tujih obveznic pomeni selektivno izbiro obveznic glede na makroekonomske kazalnike, politična tveganja in gibanje obrestnih mer. Aktivni vlagatelji pogosto uporabljajo analize in napovedi za optimizacijo donosnosti. Pasivno upravljanje: Pasivno upravljanje vključuje nakup obvezniških indeksnih skladov, ki sledijo določenemu indeksu tujih obveznic. Ta strategija je manj zahtevna in cenejša, vendar vlagatelju onemogoča aktivno prilagajanje portfelja glede na spremembe v ekonomskem okolju. Hedging: Da bi se vlagatelji zaščitili pred valutnim tveganjem, lahko uporabijo razne strategije za varovanje pred tveganji, kot so valutni terminski posli ali opcije. Te tehnike lahko zmanjšajo vpliv negotovosti in valutne volatilnosti na donosnost. Zaključek Investiranje v tuje obveznice je kompleksna, vendar donosna strategija, ki zahteva podrobno razumevanje makroekonomskih dejavnikov, političnih tveganj in valutnih gibanj. Na Eulerpoolu nudimo celovit pregled in analize teh dejavnikov, kar vlagateljem omogoča sprejemanje informiranih in kalkuliranih investicijskih odločitev. Z ustrezno diverzifikacijo in strateškim pristopom k upravljanju portfelja lahko vlagatelji izkoristijo potencialni donos in zmanjšajo tveganja, povezana z investiranjem v tuje obveznice.